Vodniki

SLOVENIJA, žepni vodnik   

Vodnik Slovenije je namenjen predvsem turistom, ki pridejo v Slovenijo za kratek čas ali pa so v tranzitu. Pripravljen je v slovenskem in angleškem jeziku.

• kratek splošni in geografski opis, meje (režim in prehodi), carinski predpisi, pravo, nakupi, zdravje, delovni čas, delovni čas, denar, banke in menjalnice, kreditne kartice, promet, prometni predpisi, bencinske črpalke, obveščanje, okvare in nezgode, izposoja avtomobilov, taxi, avtobus, potovanje z vlakom, potovanje z letalom, ladijski prevoz, gostinstvo, turizem, šport, turistične agencije, prenočevanje, gostišča, mladinski domovi, kampi,igralnice, terme, smučišča, planinarjenje (koče, poti ...), prehrana, jedi, slovenska vina.
• Splošnemu delu sledi podrobnejši opis po pokrajinskih enotah in turističnih krajih z bogatim izborom barvnih fotografij, načrtov mest in zemljevidov.

Vodnik JULIJSKE ALPE   

Julijske Alpe so skupaj s Karavankami ter Kamniškimi in Savinjskimi Alpami najskrajnejši jugovzhodni del velikega loka Alp. Razprostirajo se na severozahodnem delu Slovenije, zavzemajo pa tudi skrajni severovzhodni vogal Italije. Po površini merijo okrog 4400 kvadratnih kilometrov. Najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije je Triglav (2864 m). V Julijskih Alpah je približno 200 dvatisočakov, od tega četrtina v Italiji. 25 vrhov se vzpenja preko 2500 m.

Vodnik je urejen v glavnem po že utečeni formuli. Tako so posebej opisane poti do izhodišč ter od tod do vrhov. Če je na poti iz doline do vrha več planinskih postojank, je pač opis razdeljen na ustrezno število odsekov. Poti so vedno opisane navzgor, kar pa ne pomeni, da bo imel planinec na sestopu po neznani poti težave z orientacijo, saj je branje opisov v obratni smeri prav enostavno. Opisi se v glavnem ne ponavljajo, na nekaterih mestih pa se temu ni bilo mogoče ogniti, kar pa je končno bralcu le v korist.

Skozi ves vodniški del se vlečejo obrobne številke, s katerimi so označeni pomembnejši odstavi. S tem je iskanje precej olajšano. Na začetku opisa poti od določenega izhodišča navajamo številko, pod katero najdemo dostop do tega izhodišča. S tem so posamezni odseki med seboj povezani. Vsa važnejša imena pa so zapisana tudi na koncu vodnika v abecednem kazalu, kjer številke ne pomeni strani, temveč tekoče oštevilčenje.

• Spremna beseda
• Uvodni del (Julijske Alpe – predstavitev gorovja, Praktični napotki, Predlogi za ture, Navodila za uporabo vodnika)
• Doline in naselja (Zgornja Savska dolina, Bohinj in Blejska kotlina, Posočje, Italijanska stran Julijskih Alp)
• Koče, prehodi, vrhovi (Spodnje Bohinjske gore – Peči, Krnska skupina, Triglavska skupina, Martuljške gore in Škrlatica, Skupina Razorja in Prisanka, Skupina Jalovca in Bavškega Grintavca, Mangart in veriga Ponc, Kaninske gore, Muzci, Stolov Greben in Matajur, Skupini Viša in Montaža)
• Abecedno kazalo

Vodnik KRAŠNJA - Sprehod skozi preteklost vasi   

Krašnja je prijetna, obcestna vas v občini Lukovica. V listinah se prvič omenja leta 1325. Cesta, ki pelje skozi kraj, je bila v preteklosti zelo pomembna. Po njej so jezdili s konji, se vozili s kočijami in kasneje z avtomobili. Zato je bilo v vasi več furmanskih domov, trgovin, obrtnikov in gostiln. Danes se je promet umaknil ob severno pobočje bližnje Limbarske gore in poteka po zelo prometni avtocestni povezavi Ljubljana-Maribor vzdolž doline, imenovane Črni graben.

V vodniku je v prvem delu opisana vodna učna pot, organizirana v sodelovanju z osnovno šolo, ki deluje v kraju. Učenci so namreč popisali studence in korita v Krašnji in njeni okolici tako, kot so jim povedali vaščani. Raziskali so, kje izvirajo potoki. Narisali in opisali so njihovo pot do izliva v Radomljo. Omenili so tudi zanimivosti naravne in kulturne dediščine, ki so ob vodi ali njeni bližini.

V drugem delu vodnika je opisana zgodovina Krašnje. Posebno je opisan razvoj župnije, šole in društev ter organizacij. Naštete so pomembne osebnosti, ki so tu živele, in vse pomembne domačije, ki so se v preteklosti ukvarjale z najrazličnejšimi in zanimivimi dejavnostmi ter obrtmi.